Sodelovanje

Kaj je to

Sodelovanje združuje odločnost in kooperativnost: mar so ti tvoje potrebe in potrebe druge strani, in nobene ne žrtvuješ, dokler ne poiščeš poti, ki zadovolji obe. Namesto prepira o stališčih iščeš razloge, ki so pod njimi. Zakaj si ljubljena oseba želi avto? Zakaj nekdo iz ekipe vedno znova zamudi s predajo? Ko so ti razlogi na mizi, se pokažejo možnosti, ki jih na začetku ni bilo videti. Sodelovanje zahteva čas, zaupanje in pripravljenost odkrito povedati, kaj potrebuješ, zato se lahko zdi najzahtevnejši stil. Kdor po njem seže najprej, navadno verjame, da se večina konfliktov lahko konča brez pravega poraženca.

Kako se sliši

• Povej mi, kaj ti je pri tem najpomembnejše.
• Jaz potrebujem tole. Kaj potrebuješ ti?
• Poiščiva nekaj, kar bo ustrezalo obema.

Kje pomaga

Sodelovanje je prava izbira, ko gre na obeh straneh za potrebe, ki se jim ni mogoče odreči, in se bo odnos nadaljeval tudi po tem pogovoru. Dobro deluje pri težavah, ki se vračajo, na primer pri tem, kako si par deli opravila ali kako ekipa predaja delo, ker skupaj oblikovana rešitev zdrži: obe strani jo čutita kot svojo. Na dan prinese informacije, ki jih hiter dogovor spregleda, in pogosto pripelje do boljšega načrta od tistega, s katerim je začela katera koli stran. Gradi tudi zaupanje: ljudje si zapomnijo vprašanje, kaj potrebujejo. Pri odločitvah z dolgoročnimi posledicami je čas, ki ga vzame, običajno dobro naložen.

Kaj te stane

Sodelovanje je počasno in ni vsak problem vreden tega. Izbira restavracije ne potrebuje pogovora o globljih potrebah vseh, poskus takega pogovora pa lahko ljudi izčrpa. Odvisno je tudi od tega, ali druga stran sodeluje. Pri nekom, ki se ne vključi, se izmika z meglenimi odgovori ali hoče le zmagati, ti lahko odprtost škodi: ti deliš svoje potrebe, druga stran ne deli ničesar, na koncu pa daš več, kot je bilo v načrtu. Včasih se za neskončnim pogovorom skriva tudi odlaganje težke odločitve, zato konflikt, ki potrebuje odgovor, dobi le še en sestanek.

Kako ga nadgraditi

Trud uskladi s tem, kar je na kocki. Preden začneš, se vprašaj, koliko bo to pomembno čez mesec dni. Če ne kaj dosti, zadošča hiter kompromis ali pa stvar preprosto spustiš. Pogovoru določi mejo, na primer en pogovor ali en večer, in se dogovorite, da takrat, če se ne pokaže nič boljšega, izberete razumno možnost in greste naprej. Opazuj, ali druga stran res sodeluje: če tvoja vprašanja vedno znova naletijo na meglene odgovore, to jasno povej in prosi za konkretno stališče. Vadi tudi samostojno odločanje, kadar je odločitev tvoja. Ne potrebuje vsak pogovor soglasja in jasna odločitev je lahko tudi svojevrstna oblika spoštovanja.