Pasivno-agresivni

Kako nastopa

Pasivno-agresivni ima s tabo težavo in želi, da to veš, ne da bi jo bilo treba kdaj izreči. Zato pride na plano po ovinkih: kratek „Vau.“, kompliment z ostrino, „Nič, v redu sem“, ki očitno ni v redu. Vsako pripombo je mogoče zanikati, zato se ob odzivu na ton zdi, da problem delaš ti. Prav zato to deluje. Na koncu ugibaš, kaj je narobe, se opravičuješ za stvari, ki nikoli niso bile omenjene, in nosiš tujo jezo, medtem ko druga stran ostaja mirna in brez krivde.

Kako zveni

• Vau. Okej.
• Nič. V redu sem.
• Oh, končno ti je uspelo. Kul.

Kaj pomaga

Pasivno-agresivni se najbolj boji neposrednega, mirnega vprašanja o tem, kaj je v resnici narobe. Opiši, kar vidiš, brez obtoževanja, in nato vprašaj. Glas naj bo miren, besede preproste. Prvič bo odgovor najverjetneje spet „V redu sem.“ Ne lovi sarkazma in se ne prepiraj o tonu. Vprašaj znova, malo nežneje, in pusti prostor za odgovor. Vsako mirno ponovljeno vprašanje oteži nadaljnje ovinkarjenje. Ko končno pride na dan, kaj boli, poslušaj do konca, preden se odzoveš.

Tvoj odgovorŽe nekajkrat praviš, da si v redu, ampak ne zveni tako. Kaj te v resnici moti? Raje mi povej.

Kaj škodi

Če vrneš enak sarkazem, postane tekma, kdo je hladnejši. Očitek pasivne agresivnosti ponudi lahko zanikanje in naenkrat napadaš ti. Pretvarjanje, da ničesar ne opaziš, Pasivno-agresivnega nauči, da je ovinkarjenje varno. Vedno nova opravičila za nekaj, kar ni bilo nikoli izrečeno, nagradijo molk in pravo težavo pustijo nedotaknjeno.