Bahač

Kako nastopa

Bahač želi, da se vsaka zgodba v prostoru konča kot Bahačeva zgodba. Najprej te pusti končati, nato pa postreže z večjo: tvoj slab teden postane še slabši teden, tvoje napredovanje postane zgodba o vodenju dveh oddelkov hkrati. Ponavadi je pri tem vse prijazno in Bahač pogosto misli, da se prijatelji tako povezujejo. To deluje, ker nič od tega ni odkrito nesramno. Ugovor se zdi malenkosten, zato pustiš, da gre mimo, sčasoma pa svojih novic sploh ne prinašaš več.

Kako zveni

• Slab teden? Kaj šele moj. No, kakorkoli, kot rečeno.
• Napredovanje, lepo. Mene to spomni na obdobje, ko sta bila pod mano kar dva oddelka.
• O, poznam to. Pri meni je bilo še veliko huje. Hočeš slišati nekaj norega?

Kaj pomaga

Bahač popusti, ko vzorec toplo poimenuješ in prosiš za nekaj minut, ki ostanejo tvoje. Ton naj bo prijateljski, ker Bahač ni tvoj sovražnik: povej, da uživaš v teh zgodbah, zdaj pa želiš dokončati svojo. Ko se začne prekašanje, se vrni k svoji poanti, brez povzdigovanja glasu. S preprostimi besedami prosi za to, kar želiš, na primer za vprašanje o tvoji novici. Mirno ponavljaj, kolikor je treba. Marsikdo navado opazi, ko je prijazno poimenovana, nekateri pa se ji celo zasmejijo.

Tvoj odgovorTo zgodbo res želim slišati. Lahko najprej dokončam svojo? Ta mi je pomembna in naj bo minuto samo moja.

Kaj škodi

Če Bahača skušaš prekositi z lastno zgodbo, se začne tekma, v kateri ne zmaga nihče od vaju. Če utihneš in prepustiš besedo, se Bahač nauči, da je tako v redu. Hladna pripomba, da je vedno tako, zveni kot napad na prijateljstvo, zato sledi še več glasnosti in prizadetosti, tvoja novica pa se spet izgubi.